Kolega iz Srbije je uspešno certificiral tretjo tiskarno pri združenju FOGRA. To me je spodbudilo, da sem pregledal stran www.pso-insider.de, kjer je možno videti kdo tiska po ISO standardu za tisk 12647-2, ki je v veljavi od leta 2004 (popravek od 2007) in da to potrjujeta FOGRA (nemški inštitut za tisk) in bvdm (nemško združenje tiskarjev).

Po predvidevanjih je največ podjetij iz Nemčije, saj sta FOGRA in bvdm tam ‘doma’. Francozi se raje certificirajo pri UGRI (švicarskem inštitutu). Listo 85-tih certificiranih tiskarn, certificiranih s strani UGRE si lahko ogledate na njihovi strani. Američani imajo poleg ISO standarda tudi svojo inačico in svoj način certifikacije, katerega uporabljajo predvsem tista podjetja, ki poslujejo z njimi. Tudi oni imajo listo certificiranih podjetij.

Prepričan sem, da bo število certifikacij po sejmu Drupa poskočilo, saj bo zopet precej govora o standardizaciji in avtomatizaciji v cilju zmanjševanja stroškov. Dolgoročno je to precej boljši način za povečanje zaslužka, kot odpuščanje tiskarjev ali recimo ugašanje luči v stranišču.

In koliko slovenskih tiskarn je certificiranih, da tiskajo po ISO standardu? Nič (0)! Kaj to dolgoročno pomeni, ne bom ugibal. Vem pa za kar nekaj primerov, ko so naročniki iz Slovenije odšli do bližnje Avstrije in tam naročajo tiskovine po ISO standardu. In celo za nižjo ceno kot doma! Ko smo že pri tem – tudi hrvaški Radin ‘jemlje delo’ slovenskim tiskarjem.

Ker je naš trg nekako zgodovinsko najbolj vezan na nemškega, si za ilustracijo oglejmo številke iz FOGRE: