Izdelava fotografij na terenu

Ena od možnosti za povečanje prihodka od fotografiranja je izdelava fotografij na terenu. Na določenih dogodkih je lažje in enostavneje izdelati fotografijo, kot pa jih pošiljati naknadno. Število prodanih fotografij je praviloma večje, stroški pa manjši. Najlažje je to razložiti na nekaj primerih:

  • Fotografiranje predstave v šoli
    V ‘klasični verziji fotograf najprej poslika dogodek. Fotografije predstavi na posebni internet strani, kjer sprejema naročila. Problem je, da si potencialni naročnik mora zapomniti spletni naslov, opraviti naročilo preko neta in čakati na fotografije. V primeru direktne izdelave fotografij na prireditvi izbere, plača in jih dobi takoj. Prav tako tudi bližnji sorodniki, ki so bili na predstavi, a recimo nimajo računalnika. Res je – mislim na stare starše :-)
  • Fotografiranje športnega dogodka
    Tu je potrebno dogodek skrbneje izbrati. Tako disciplino kot nivo tekmovanja. Na članski tekmi prve nogometne lige verjeno ne bo prav dosti tekmovalcev kupilo fotografije. Na kadetski tekmi lokalnega teniškega kluba pa skoraj ne vem, če kateri od tekmovalcev ne bo kupil fotografije. No – resnici na ljubo – zopet noben od tekmovalcev, ampak spremljajoči sorodniki :-)
  • Reklamni dogodek v podjetju
    Fotografiranje skupin je dejansko še največja možnost, saj ponavadi vsak v skupini želi svojo fotografijo. Še bolje je, če podjetje na dogodek povabi kako bolj znano osebnost, ali ima svojo maskoto. V tem primeru je zaželjeno ozadje z imenom podjetja ali dogodka in profesionalna osvetlitev.
  • Ostali dogodki
    Praktično pri vseh dogodkih lahko z takojšnjo izdelavo fotografij poskrbite za večje veselje in boljšo vzdušje, saj ljudje radi vidimo dobre fotografije na papirju. Klasično tekanje do prvega minilaba in nazaj lahko vzame preveč časa, pa še fotograf se lahko vrne v čisto drugačno vzdušje, kjer udeležencem ni več do fotk ;-)

Dodatna prednost izdelave fotografij na terenu je tudi možnost fleksibilnega finančnega dogovora. Od tega, da naročnik plača fotografiranje, ki vključuje tudi izdelavo določenega števila fotografij, do brezplačnega prihoda fotografa in finančnega pokritja iz fotografij. Pri večjih dogodkih, kjer se pričakuje izdelavo zelo velikega števila fotografij pa lahko celo organizator dobi določen del od prometa.

L800Naš novi izdelek v ponudbi (EPSON L800) je idealen tiskalnik za vse te namene. Omogoča hitro in cenovno ugodno tiskanje fotografij, ki so fizično zelo obstojne. Govora je seveda o obstojnosti na prstne odtise (celo na sijajni papir) in odpornosti na praske. Visoka je tudi odpornost na vodo. Kvaliteto izpisa in obstojnost najlažje preverite sami, če mi na e-mail pošljete naslov, da vam pošljem primere.

CorelDRAW in izgubljeni fonti

Od sredine decembra so začeli deževati klici uporabnikov različnih verzij programa CorelDRAW s pritožbo, da so določene pisave izginile. Črke so še vedno v dokumentih, a prikažejo se ne. Problem je prisoten pri različnih pisavah, v različnih operacijskih sistemih in pri uporabnikih, ki uporabljajo različna programska orodja za delo s pisavami (ATM, Corel Bitstream Navigator, …). Pisave, ki imajo probleme v programu CorelDRAW, nimajo teh problemov v nekaterih drugih aplikacijah – npr MSWord.

Vzrok za opisan problem je popravek KB2753842 podjetja Microsoft. Ko ga boste odstranili, bodo izginili tudi problemi s pisavami v programu CorelDRAW. Ne pozabite, da morate vašemu operacijskemu sistemu tudi dopovedati, da tega popravka ne želite več, saj se bo drugače zopet naložil ob novi posodobitvi. Postopek za to je odvisen od operacijskega sistema, ki ga uporabljate.

Za konec – glavni problemi DRUPE?

Največji problem pri vseh teh novostih je, da nikoli ne veš, kaj bo na naslednji Drupi! Kdo od razstavljalcev bo preživel naslednja 4 leta? Kateri od produktov bo zaživel, kateri bo opuščen? Pri investicijah nekaj tisoč evrov to ni tako pomembno, a le malo cen je bilo v tem razredu. Nekaj 10 ali celo nekaj 100 tisoč evrov je pa čisto druga tema. Celo velika podjetja so že bila zelo blizu dna – spomnite se samo Heidelberga, ki je pred tremi leti tik pred zdajci dobil finančno pomoč ali sedanje probleme Kodaka. Po Drupi so vsi članki polni optimizma in lepih poročil o rekornih poslih, sklenjenih na Drupi. Moje mnenje je, da je prihodnost (vsaj v Sloveniji) vezana na zmanjšanje storitve in povečanju prodaje izdelkov. Na primer – ne prodajajte tiskanje koledarjev po evro – prodajajte koledarje po 10 evrov! Ali celo unikatne in maloserijske koledarje visoke kakovosti (npr. za fotografe) po 15 evrov! Doseganje količin bo vsako leto težje!

DRUPA: Preizkusni odtisi

Še vedno je bilo precej rešitev povezanih s tiskanjem pre-izkusnih odtisov – ne toliko klasičnih CMYK, ker tu ni več nič novega. Več je bilo preiskusnih odtisov za zahtevne tiskovine. Hitra in verodostojna reprodukcija spot barv pri različnih tehnikah tiska – recimo ofset in flexo. Tu vsekakor vodi EFI XF z EPSON tiskalniki – po potrebi tudi z belo barvo v 7900WT. Kar nekaj rešitev je bilo tudi za t.i. soft-proof sisteme, kjer lahko na monitorju pogledamo verodostojno simulacijo barv, ki jih moramo dobiti iz tiskarne. Žal to vključuje tudi dražje monitorje in sisteme za certifikacijo. Večina sistemov je bila na osnovi sistema caddon (in recimo EFI XF dodatka) ali Kflow (basICColor). Rezultati so odlični – predvsem za CMYK offset tisk. Glavna prednost je hitrost, glavna slabost cena sistema, ki je načeloma precej višja od klasične rešitve.

DRUPA: Inkjet namesto ofseta

Na letošnji Drupi so praktično vsi proizvajalci pokazali ink-jet
varianto nadomestka tiskarskega stroja – tako tiska na pole kot na role. Videl sem tri glavne rešitve - tisk na standardni ofset papir, tisk na ink-jet papir ali nanos posebne tekočine na ofset papir pred tiskom. Slednje je zelo podobno Canon ink-jet tiskalnikom, ki smo jih prodajali pred kakim desetletjem. Hitrosti teh tiskarskih strojev (v bistvu jim lahko celo rečemo tiskalnikov) so impozatne in primerljive s počasnejšimi ofset tiskarskimi stroji. Kvaliteta je v zadnjih štirih letih nepredovala, nekateri izpisi so že zelo blizu standardnemu ofsetu. Cene strojev so poenostavljeno rečeno četrt milijona na barvo – torej milijon za CMYK. Za malo končne dodelave in kakšnen obračalnik je potrebno prišteti še kak milijon. Kalkulacija za nakup je ‘kompleksna’, pa ne samo na trgih velikosti Slovenije. Zelo zanimive so mi bile tudi cene barve! Zelo ‘ink-jet’ cene barve namreč – čisto nič ‘ofset’. Tudi 160EUR za liter barve! Zanimivo bi bilo izvedeti dejansko porabo! Samo pri recimo 1200x1200dpi in 2pl velikih kapljicah predvidevam, da je poraba bližje tistim iz ink-jet tiskalnikov kot tisti v ofset tehnologiji. Vsekakor pa je tudi res, da je lahko vsaka stran drugačna. Druga podrobnost, ki se mi je zdela zanimiva je strošek vzdrževanja. Neverjetna hitrost tiskanja (recimo 2.500 B2 pol na uro) zahteva ogromno količino šob. Ne glede, ali so v eni sestavljeni glavi ali v  množici glav je to veliko glav. In cene glav niso zanemarljive. Nekako čez palec smo dobili ocene, da so glave okoli 25.000 EUR na barvo. In kar je zelo zanimivo – večina proizvajalcev ne nudi več kot nekajdnevne
garancije na glave – nekateri tudi tega ne.

DRUPA: Programska oprema

Povezovanje procesov in analiza podatkov omogoča boljši vpogled v poslovanje. Zato je bilo na sejmu obilo rešitev za avtomatizacijo – od zajema naročil, bolj ali manj direktnega prenosa v proizvodnjo, izdelavo tiskovin in dodatno obdelavo. Vse seveda s pred in po kalkulacijami. Del tega je bilo možno videti tudi pri naših parnerjih Digital Information (kontrola
barvnikov) in basICColor (avtomatična barvna konverzija
s programom gHost) ter EFI (širok nabor kompleksne
programske opreme za kontrolo tiskarn).

DRUPA: Dodelava

Ker gre tisk v digitalizacijo zaradi personalizacije, ga poiskuša slediti tudi dodelava. Seveda nekaj z digitaliziranimi postopki (hitrejše nastavljanje za večje naklade), pa tudi s poeno-stavljenimi postopki (rešitve za manjše tiskarne, kopirnice in foto laboratorije). Precej rešitev je bilo za bolj ali manj ročno izdelavo knjig (predvsem foto-knjig). Na žalost je tudi tukaj bila cena strojev hitro čez 100.000 EUR, če je le bilo dodane vsaj malo avtomatike. Imam občutek, da bo jesenska Fotokina pokazala precej več rešitev na to temo.

DRUPA: Novi tiskalniki

Pri pigmentnih in solventnih je vsekakor najbolj presenetil EPSON! Novi pigmentni tiskalniki SureColor T so namenjeni širšim skupinam uporabnikov kot do sedaj, saj odkrito ciljajo na CAD uporabnike z vgrajenimi jeziki HPGL/2 in HP-RTL. Prav tako so tudi velikosti CADovske – 24, 36 (91cm) in 44 palcev. Obljubljajo zelo sprejemljivo ceno tako za tiskalnike kot za barve. Izpisi so odlični – kot smo pri EPSONU vajeni. Poleg vgrajenih jezikov bomo seveda imeli podporo tudi v EFIjevem RIPu. Pri solventnih je presenečenje še večje – že napovedanem 30600 so dodali 50600 (dvojne CMYK glave, z ali brez bele) in 70600 (dvojne glave, možnost srebrne in bele). 30600 je mišljen kot vstopni model po zelo sprejemljivi ceni, 50600 kot tiskalnik z veliko hitrostjo produkcije in 70600 kot tiskalnik z velikimi možnostmi za ustvarjanje izjemnih izpisov. Kombinacije CMYK in svetlih barv z oranžno omogoča zelo velik barvni obseg. Ko dodamo še belo in srebrno je izpis res neverjeten. Pri vsem tem me veseli, da so tokrat pri EPSONU dali zelo konkurenčno ceno za tiskalnike in za barvo. Pri konkurenčnih podjetjih (ki so do sedaj uporabljale EPSONOvo tehnologijo glav in barv) je bilo zaradi tega možno čutiti precejšnjo nervozo.

Tudi pri UV tiskalnikih je bilo precej novosti – EFI je predstavil cenovno zelo zanimiv roll-to-roll tiskalnik R3225 in produkcijsko ‘zverino’ HS100Pro. Nekaj manj kot 6 tonski tiskalnik je zmožen tiskati z 334m2 na uro v režimu 24/7. Kot zanimivost naj povem, da so ga med sejmom že prodali! Za naš trg so bistveno bolj zanimivi tiskalniki Rastek , kjer so pokazali lentikularni tisk z zelo natančnim UV tiskalnikom T1000.
Nove UV tiskalnike so prikazali tudi skoraj vsi proizvajalci
ink-jet tiskalnikov. Pri nekaterih si nisem čisto na jasnem,
kako bi lahko povrnil investicijo, saj pri visoki ceni tiskanika preseneča tudi visoka cena barve in omejena uporaba zaradi
največje velikosti tiska.

Nekako sem bil kar malo razočaran, ker HP in Canon nista pokazala praktično nič novega na pigmentnem področju. HP očitno stavi vse na lateks, kjer je še vedno zelo velik problem visoka temperatura, ki jo večina materialov bolj ali manj slabo prenaša. Obe podjetji pa sta kazali tudi izdelke svojih ‘nakupov’ v zadnjih letih – pri HPju je bilo veliko Indigov različnih
konfiguracij in Scitexov razlih velikosti, pri Canonu pa seveda
širok nabor tiskanikov OCE.

Posebno poglavje so novi suhi minilabi. Tudi tukaj je EPSON pokazal novost – Surelab SL-D3000 – za katerega pa trenutno še niso sigurni, po koliko in kako ga bodo prodajali. Možnosti je precej v igri, več naj bi bilo znano konec poletja. Ostali proizvajalci niso kazali strojev – Fuji ni imel ničesar, Canon je kazal zgolj izpise svojega Dreamlab-a 5000. Za cene strojev in
izpisa mi ni uspelo najti prave osebe.

Videl sem tudi nekaj tiskalnikov z novo Memjet tehnologijo,
še vedno pa ne vem, kaj naj si o tej tehnilogiji mislim. Cena barve je takorekoč neverjetna – 600 eur za liter! Barva je še vedno le dye – torej nič obstojnejšega ni možno tiskati. Velikoformatni tiskalnik podjetja Xante je imel tudi kar nekaj problemov s kvaliteto izpisa, za vse so krivili glavo. Edino,
kar je res impresivno, je hitrost.

Zanimivo je bilo tudi gledati ink-jet tiskalnike za tisk tiskarskih plošč. Vsemu navkljub je še vedno precejšna ponudba teh rešitev. Zanimivo je, da ‘pečenje’ plošč ni več nujno potrebno, če je naklada tiskanja pod nekako 5.000 odtisi. Večina rešitev po novem tudi uporablja originalne barve! A vseeno – to tehnologijo spremljam že precej Drup, a še vedno nisem prepričan, da je to pravi način za izdelavo tiskarskih plošč. Vsekakor sem pa odprt za pogovor in morebitne teste, če ste mnenja, da bi radi poiskusili.

Vsekakor je bolj zanimiva uporaba ink-jet tiskalnikov za izdelavo filmov – predvsem za sitotisk. A to ni neka novost,
saj imamo tudi v Sloveniji precej uporabnikov, ki delajo na tak način že leta. Vsekakor jih bo vedno več, saj je dandanes že zelo malo klasičnih osvetljevalnih za filme. In vsak dan jih je manj. Sitotiskarji imajo možnost tudi direktnega osveljevanja sit, a so te naprave cenovno nedostopne večini sitotiskarjev. Mislim, da bodo imeli največji problem tampotiskarji, a večina tega tiska se tako seli v boljše UV tiskalnike – recimo Rastek
T serije.

DRUPA: Inštrumenti za merjenje barv

X-Rite je na presenetljivo majhnem razstavnem prostoru kazal predvsem novi i1Pro 2 (že dobavljiv) in na Drupi objavljen eXact. Pri slednjem je ostalo kar nekaj odprtih vprašanj, pa še obilo otroških bolezni ga je dajalo. Zanimivo je, da je zelo podoben inštrument imel tudi Techkon, a so o njem vedeli povedati več – in še delal je brez problemov. Oba inštrumenta omogočata hitro merjenje posameznih barvnih vzorcev, pa tudi potezno merjenje krajših barvnih klinov in prikaz skladnosti z izbranim standardom. Pri slednjem je Techkonov inštrument manj kompliciran, saj omogoča merjenje brez posebnih dodatkov, brez katerih ne moreta ne novi inštriment podjetja
X-Rite. Tudi nova Minolta potrebuje posebne dodatke za potezno merjenje, ko smo že pri tem. Nekako bi to mnenje o preprostosti uporabe lahko prenesel tudi na inštrumente za merjenje celotnega barvnega klina – SpectroJet in SpectroDrive. Ni čudno, da se vedno več uporabnikov tako
doma kot v tujini odloča za Techkon inštrumente.

DRUPA: Drupa v oblakih

Za vsako Drupo se išče še drugo ime – Ink-jet Drupa, JDF Drupa in podobno. Za letošnjo bi po moji oceni bilo najbolj primerna oznaka Drupa v oblaku. Pa ne toliko zaradi “oblačnih” aplikacij, ki jih je bilo res veliko, ali zaradi podatkov v oblaku - temveč zaradi fenomenalnega nastopa Benny Lande. Za tiste, ki še niste slišali tega imena – možakar je glavni odgovorni za tiskalnike Indigo, ki jih je leta 2001 prodal podjetju HP za slabo milijardo. Čas in denar je porabil za razvoj nove generacije tiskarskih strojev, ki jih je letos predstavljal na Drupi. Že pred Drupo je bilo zaslediti euforijo, ki se je samo še stopnjevala. Na Drupi pa je bilo govora samo o novi Landa Nano tehnologiji.

Na zelo velikem razstavnem prostoru v hali 9 (nekakoLanda_Out 1/8 hale
ali 1.500m2) je bilo vedno ogromno obiskovalcev. V središču prostora so naredili zaprti amfiteater v katerem je bilo pet (5)
40-minutnih predstav dnevno – vseh 14 dni sejma. Za predstavitev si se moral prijaviti vsaj nekaj dni vnaprej, saj so bili vsi bližnji termini zasedeni. Za vse, ki niso prišli v amfiteater, je bila zunaj projekcija. Ljudi je bilo vedno toliko, da skoraj ni bilo možno iti mimo. Predstava je bila klasična ameriška – velike besede, beli nasmeški in plesni vložki. Vse lepo in prav, kajne?! Zakaj potem pišem o oblaku? Hja – noben od razstavljenih strojev ni dejansko tiskal. Vzorcev ni bilo možno niti videti, kaj šele odnesti domov. Po Landinih besedah naj bi stroji prišli na trg nekje konec leta 2013. Po besedah nekaterih drugih strokovnjakov, ki sem jih srečal, je bolj verjeten Ipex 2014 ali celo Drupa 2016. Najbolj pa me je presenetila izjava znanca, ki mi je povedal, da Landa ‘prodaja’ vrsto za neobstoječe stroje. Nekako v smislu – ker je to prihodnjost, si zagotovite stroj z minimalnim vložkom. Ta minimalni vložek naj bi bil vsaj 10.000 EUR! Za stroj, ki nima cene (a bo verjetno več kot milijon eurov), za katerega ni znana ne cena ne kvaliteta odtisa, prav tako je neznanka material na katerega se lahko tiska in obratovalni stroški. Stroj sem je sicer zelo ‘moderen’, saj ga tiskar upravlja z gromozanskim ‘iPadom’. Seveda se takoj poraja vprašanje, kakšno zavarovanje mora imeti voznik viličarja v tiskarni. Sicer pa je na sami predstavitvi bilo nekaj ‘tehničnih’ podrobnosti, ki porajajo več vprašanj kot odgovorov. Prijatelj iz Nemčije, ki je strokovnjak za barve, je pripomnil, da nobena doslej znana barva nima opisanih značilnosti. No in on je en redkih, ki so videli izpis od blizu. Njegova ocena – sploh ni bil impresioniran.

In zakaj sem jaz tako impresioniran? Landa je uspel ‘ukrasti’ Drupo! Vsi so govorili le o nano-tisku, ljudje so zapravljali denar za vrsto za neobstoječi stroj, na ostalih razstavnih prostorih pa so bile deluječe mašine, a obisk je bil od nekajkrat manjši do zanemarljivo mali v primerjavi z Lando. Da ne govorim o prodaji, saj je po Drupi možno brati obilo dilem – kupiti stroj XY, ki dela ali čakati N let na Nano Lando – stroj iz oblaka?!