Pred nakupom foto tiskalnika

Pri nakupu novega foto tiskalnika je potrebno razmisliti o mnogo dejavnikih. Poleg kvalitete izpisa je glavna postavka cena. Pravzaprav cene – opreme, tiskanja, potrošnega materiala in vzdrževanja. Upamo, da vam bodo naslednje vrstice v pomoč pri odločitvi.

Cena opreme
Večina bodočih uporabnikov vidi le to. Ponudba, na njej končna cena. Ta je dejansko v večini primerov nepomembna, saj je označevanje z ‘drago’ in ‘poceni’ povezano z namenom nakupa in ceno obratovanja. Lahko kupite tiskalnik za 50eur, a če potem kupujete barvo po 1.800 na liter je potem tak nakup nemogoče označiti kot ‘poceni’.

Cena barve in ostalega potrošnega materiala
Mi najraje preračunavamo ceno barve na liter, da lahko primerjamo različne cene. Cena originalnih barv proizvajalca je lahko od 150eur/liter pa preko 2.000eur/liter. Do teh številk ponavadi lahko pridete samo s tehtanjem polnih in praznih kartuš. Ne glede na ceno barve pa je količina porabe ponavadi kar predvidljiva. Generalno lahko rečemo, da je poraba barve pri ink-jet tiskalnikih 1ml na A4 stran. Seveda gre lahko tu tudi za odstopanja in razlike v štetju. Recimo, da morate natisniti eno A4 stran. Prižgete tiskalnik, očistite šobe, natisnete stran. Če se je tiskalnik odločil, da bo temeljito očistil šobe, boste res porabili 1ml za A4 stran, a za čiščenje gre lahko tudi več kot 10ml barve! Pri redni uporabi (dye barva, vsaj tedensko tiskanja) je 1ml dober približek tudi z upoštevanjem čiščenja glav.

Cene papirja so zelo odvisne od debeline in tipa papirja. Načeloma so večja pakiranja lahko občutno cenejša od malih.

Nekateri tiskalniki potrebujejo tudi posode za odpadno črnilo, drugi imajo grelce, ki sušijo izpise. Slednji so dvojni strošek - poraba elektrike in servis.

Cena servisa
Zaradi različnih strategij proizvajalcev so lahko določeni servisni deli izjemno dragi. V nekaterih primerih lahko presegajo razumno ceno servisa. Najbolj problematične so glave, kjer je lahko pri 2.500eur vrednem tiskalniku cena glave z menjavo celo 2.000 eur. Pred nakupom preverite cene (in hitrosti) servisa.

Življenska doba tiskalnika
Obstajata dve življenski dobi – tehnična in uporabna. Tehnično lahko oprema še vedno dela, a izdelkov iz nje ne moremo več uporabljati, ker so tehnološko zastareli. Izkaže se, da se precej tehničnih izdelkov sedaj bolj splača kupovati pogosteje, kot boljše, saj so spremembe na trgu zelo hitre. Hitra amortizacija, in čez dve, tri leta pogledati, kaj je novega in kupiti izdelek, ki bo zadovoljeval potrebe naslednje krajše obdobje.

Sedaj pa nekoliko bolj konkretno
Nakup foto tiskalnika za fotografsko prodajalno
Recimo, da kupujete tiskalnik za tiskanje fotografij v manjši delavnici. Občasno potrebujete tudi tiskanje na terenu (dogodki kot so srečanja, šport, poroke).

V delavnici lahko prodajate fotografije po neki ceni – recimo 20c (brez ddv) za 10×15. Če je materialni strošek 9c (brez ddv), je to 11c razlike. Recimo, da jih naredite na leto 50.000. To pomeni letno 5.500 eur razlike. Zveni dosti, a to je manj kot 500eur mesečno! Odšteti je potrebno stroške delavca, vrečke (v katere pakirate fotografije), opreme (tiskalnik, računalnik, …), knjigovodstve, … in seveda vsaj kak teden dopusta :-)

Še nekaj provokativnih vprašanj pred nakupom:
- Ali lahko kupite dražji tiskalnik? Z gotovino ali kreditom?
- Kakšna je realna cena izpisa in ali si lahko privoščite dražji izpis?
- Ali vsako leto natisnete več ali manj fotografij?
- Ali bo zaradi dražjega tiskalnika več strank tiskalo pri vas?
- Ali se zavedate, da je pri ceni glave 2.000 eur in razliki 10c potrebno natisniti 20.000 fotografij samo za servis?

En boljših nakupov zadnje čase – EPSON L800
Pred dobrim letom smo predstavili EPSON L800, za katerega smo trdili, da je idealna odločitev za večino slovenskih fotografov. Tako profesionalnih, kot amaterskih. V tem letu se je to popolnoma potrdilo, saj je v Sloveniji več kot 100 zadovoljnih uporabnikov tega tiskalnika. Glavni razlogi:

  • tiskalnik je cenovno zelo ugoden,
  • priložene so barve za izpis 1.800 fotografij 10×15,
  • cena izpisa je taka, da lahko izpise prodajate po sprejemljivih cenah,
  • cena je taka, da lahko doma tiskate brez bolečin v denarnici :-)
  • 9c je realna cena izpisa – naš test, ne iz prospekta!
  • cena servisa je navzgor omejena! Ne more biti več od 160eur (cena novega tiskalnika brez barv!),
  • če potrebujete tiskalnik na več lokacijah, jih enostavno kupite več,
  • če potrebujete več kot 150 fotografij na uro, kupite dodatnega,
  • idealen tiskalnik za direktni tisk na terenu,
  • tiskalnik lahko izpiše zavidljive količine izpisov – kar nekaj uporabnikov je naredilo več kot 50.000 izpisov v enem letu,
  • tiska na pole – izpisi so ravni in brez odpadka (tudi tisti brez belega roba),
  • izpis je mehanično zeto trpežen – tako na prstne odtise, kot na vodo,
  • podaljšani formati (dolžina do 111.7cm) omogočajo izdelavo foto knjig!

Kartica QSL s tiskalnikom L800

S QSL kartico radioamaterji potrdijo opravljeno zvezo v fizični obliki. Poleg standardnih načinov tiskanja jih je možno natisniti tudi s tiskalniki. Ta način omogoča, da je vsaka kartica personalizirana. L800 je za to zelo primeren, saj je izpis foto-kvalitete, a zelo poceni zaradi sistema napajanja z barvo. Dye barve imajo manj problemov s sušenjem kot pigmentne, zato ga brez problemov uporabljajo tudi tisti uporabniki, ki ne tiskajo pogosto.Možnosti za tisk je več:

  • Najboljša, a tudi najdražja izvedba
    Barvna stran na TECCO:Drylab papir, druga (lahko tudi barvna) na navadno nalepko z nepremaznim papirjem. Najlažje je to nalepiti na 10x15cm kartico, saj je zadnja stran ravno toliko manjša od četrtine A4 velikosti, da ni problemov pri lepljenju. Na podoben način se izdelujejo tudi razglednice v manjših količinah. Okvirna cena - barvna stran na TECCO:Drylab 9 centov izpis barvne strani, 4 cente nalepka = največ 16centov z DDV.
  • Nekaj vmes
    Barvna stran na cenejši papir za ink-jet tiskalnike, druga stran nalepka. Ker imamo res dobro ceno za TECCO:Dralyb material, te variante ne svetujem. Za par centov prihranka dobimo namreč bistveno slabši rezultat. Razlika je tako v barvah, kot odpornosti na vodo in fizične poškodbe, ki jih nudi samo TECCO:Drylab.
  • Najcenejša izvedba
    Obe strani na debelejši nepremazni papir – vsem, ki bi hoteli najcenejši izpis, priporočamo nakup 300-400g/m2 nepremaznega papirja v večjih polah. Pri lokalnem tiskarju narežete na 10x15cm in natisnete s tiskalnikom L800 po obeh straneh. Papir ne bi smel biti več kot 2 centa (250g/m2 manj kot 1 cent – preverite lahko pri dobaviteljih papirja – npr. Europapier Alpe ali Triglav papir). Poraba barve je odvisna od motiva in papirja. Če se nekoliko omejimo pri oblikovanju, je poraba barve na nepremazni papir dejansko zanemarljivo mala (manj kot 1 cent za obe strani).

Seveda je nakup tiskalnika samo za potrebe tiskanja QSL kartic vprašljiv. Če pa želimo tiskati tudi ostalo (tako za domače potrebe kot potrebe podjetja) lahko na tiskalniku EPSON L800 tiskamo tako boljše, kot cenejše od ofset tiska ali ostalih digitalnih tehnik.

Barvna karta

V podjetju Artiko so naredili zelo zanimiv izdelek – barvno
karto za barve in omete. Izdelava takega kataloga je precej zahtevna, a v Artiku so naredili vrhunski izdelek.

Naročnik je dostavil imena barv in njihove Lab vrednosti v Excelovi
tabeli. Ker gre za 529 barv, so v Artiku napisali skripto, ki je v programu inDesign iz teh vrednosti naredila tabelo spot barv. Prav tako so s skripto narisali tudi barvna polja. Iz dokumenta so naredili PDF, ki so ga tiskali na ink-jet tiskalniku s programom EFI Fiery XF 5.1. V programu so uporabili tabelo spot barv z Lab vrednostmi. Pri tiskanju so natisnili tudi barvni kontrolni klin Dynamic Wedge. Tega generira program dinamično glede na barve, ki so na natisnjeni strani. V klin doda izbrano število spot in CMYK barv. Lahko pa tudi izberete le spot barve.

Ker gre za stenske barve in omete, je tisk moral biti na mat papir. Po pogovoru z naročnikom so izbrali TECCO:Photo PPM225 Pastell Matt, ki je naravno bel in ima za mat papir velik barvni obseg. Za ta papir so naredili ICC opis, ki je omogočil izpis z veliko barvno točnostjo.

Hrbno stran z imeni barv in dodatnimi podatki so potiskali s tiskalnikom EPSON L800, ki se je izkazal za zalo zanesljivega in pri tiskanju ni naredil niti ene napake pri jemanju papirja. Prav tako so s tem tiskalnikom natisnili tudi prvi in zadnji list ter vmesne liste z imenom produktne skupine. Te liste so natisnili na TECCO:DryLab PP250, ki je zelo obstojen na fizične poškodbe. Visoka je tudi obstojnost na vodo.

Dodelava (razrez, vrtanje in vijačenje) je potekala po klasičnem postopku.

Merjenje klina Dynamic Wedge je omogočilo tudi da tako Artiko kot naročnik vesta za barvno točnost izdelka. Navkljub barvam, ki so bile izven barvnega obsega, je pri 529 barvah bil povprečni DeltaE 1.5 (standardna deviacija 0.7) in DeltaH 0.7 (standardna deviacija 0.6).

Obstojnost izpisov – test 2013

Pogovori o izpisih prej ali slej zaidejo tudi v precej megleno področje obstojnosti. Vsi mi bi radi imeli obstojne izpise in celo garancijo na obstojnost! A to ni možno. Parametrov, ki vplivajo na barvno obstojnost je več, pa še kombinacije so nepredvidljive. Nekaj o obstojnosti je tudi na naši strani med podporo.

Ko smo začeli prodajati tiskalnik L800 nas je precej uporabnikov spraševalo po obstojnosti izpisov, saj so barve v tem tiskalniku organske (dye) in njihova življenska doba je manjša od pigmentnih barv. Sklenili smo narediti manjši test. Na črno kapa ploščo smo nalepili fotografije, narejene iz različnih tiskalnikov na različne papirje. Barvno niso bili isti, a podobnost je bila precej velika. Dodali smo tudi fotografijo iz kemičnega minilaba. Kapo smo naslonili na notranjo stran okna, obrnjenega na jug. Od 1.5.2013 do 15.10.2013 jo je neusmiljeno žgalo sonce. Tu in tam smo pogledali izpise in kmalu bili presenečeni nad rezulatatom.

Fotografija iz minilaba in sublimacija sta se prva poslovila. Že po parih tednih je bila razlika zelo velika, po mesecu dni pa dobesedno neverjetna. A po dobrih petih mesecih lahko ugotovimo, da noben izpis ni brez posledic. Najmanj se pozna pigmentnim barvam na semimat papir. Največ kemiji in sublimaciji. Test je zanimiv predvsem zaradi tega, ker so vi imeli iste pogoje. Naše mnenje je, da je glavni vzrok za barvno spremembo toplota in UV žarki. Znano je namreč, da tako kemija kot sublimacija slabo prenašata toploto. Tudi izpis iz EPSONa 3800 na mat papir nas je nekoliko presenetil, saj v normalnih pogojih, ko izpis ni naslonjen na okno, ni take barvne spremembe.

Mi smo z rezultatom zadovoljni, saj se je kombinacija dye barv in TECCO:Drylab papirja obnesla nad pričakovanji. Tako lahko mirno še naprej predlagamo omenjeno kombinacijo za izpis manjših formatov, ki so večino časa skriti (recimo foto knjige in foto albumi) ali fotografij srednjih formatov, ki jih relativno redno menjate (recimo na par mesecev).

Na koncu testa smo naredili še fotografijo. Zgoraj desno je klasična fotografija, spodaj desno pa izpis iz tiskalnika s pigmentnimi barvami. Prvega maja sta bila barvno ista! V sredini zgoraj je izpis iz EPSON SureLab-a, prav tako dye barva. Na ostalih piše s čem in na kaj so narejeni. Ozadje je črna kapa plošča, ki se ji tudi pozna ‘sončenje’. Če kliknete po fotografiji, se bo odprla v novem oknu v polni velikosti. Zgornja ima karto ColorChecker Passport za primerjavo, spodnja fotografija je v še večji ločljivosti.

Razglednice kot prodajna niša za fotografe

Na prvi pogled tole zveni kot izum tople vode. Pa ni! Na idejo razglednic sem prišel, ko smo testirali izpise tiskalnika L800. Prvi testi so pokazali, da je izpis zelo malo občutljiv na fizične poškodbe – praske in vodo. Zato sem dobil idejo, da bi bilo to uporabno celo za razglednice. Ko sem malo preiskal net, sem ugotovil, da celo prodajajo nalepke za hrbet fotografij. Nalepka je nepremazni papir, nanjo lahko nalepimo znamko
in pišemo s kemičnim pisalom.

Seveda imamo pri nas dovolj nalepk, da mi jih ni bilo potre- bno naročati po netu :-) Testno sem poslal nekaj razglednic in rezulatati so bili izjemno dobri. Nič več poškodb ni bilo kot pa pri ‘navadnih’ razglednicah. Če potrebujete formo jo najdete tukaj.

Torej – kaj naj sedaj s tem? Možnosti je več:
  • fotografi ponudite izdelavo personaliziranih razglednic v malih količinah za različne priložnosti (čestitke, vabila, reklama, …);
  • pri vsakem naročilu fotografij podarite nekaj nalepk za razglednice. Na nalepki lahko natisnete vašo reklamo s kontaknimi podatki in spletno stranjo. Strošek tiskanja z ink-jet tiskalnikom ali laserjem je zanemarljiv, saj je na papirju le par črt … in reklama;
  • lokalnemu hotelu ponudite nekaj teh nalepk – seveda s podatki o hotelu. Ideja je, da hotel promovira tisk personaliziranih razglednic svojim gostom. Gost (večina jih nosi s seboj digitalce) bo imel zelo inovativno razglednico, fotograf delo, hotel pa reklamo. Na splošnih razglednicah seveda ne piše, kje gost spi! Idejo je mogoče lažje speljati pri zasebnikih.

Če vas zanima, vam lahko pošljemo primer.

Kako s fotografijami zaslužiti več?

Dnevno se srečujem s fotografi, ki nergajo nad razvrednotenjem profesionalne fotografije. Naročnikov je vedno manj, cene so vedno nižje. A zanimivo – ko taiste fotografe vprašam, kaj prodajajo, se hitro pokaže drugačna zgodba. Večina jih proda CD/DVD, kakšen album s poroke, mapo z birme … in konec.

Fotografi se premalo zavedate, da se tržišče spreminja. Časi masovnega ‘štancanja’ 10×15 fotk brez barvnega nadzora so nepreklicno mimo. Prav tako prodaja fotoaparatov in ostale foto opreme. Kaj torej ostane? Najlažje bi rekli – del pogače, ki si jo lastijo DTP firme. Nenazadnje je to ‘fer’, saj so ti prevzeli tudi del fotografske dejavnosti. :-)

Najprej se fotografi morate vprašati, kaj imate, a drugi nimajo? Odgovor je preprost – fotografije! Mnogo fotografij! Po možnosti dobrih. In kaj prodajate? Biteke na CDju ali celo na DropBoxu? Zakaj ne atraktivnega izdelka na aktiven način?

Recimo – poslikali ste lokalno glasbeno skupino. Prodali ste fotografije na CDju. Glasbeniki so odtavali do lokalnega tiskarja, ki jim je naredil (za njega) minimalno količino plakatov, katere so morali plačati takoj. Plakate so morali nekje shraniti, potem pa pred vsakim ‘špilom’ na roko pisati kraj in čas dogodka. Zakaj ne ponudite taisti skupini tisk plakatov z ink-jet tiskalnikom? Mogoče ne bo ista cena, a ni predplačila celotne količine plakatov, ni shranjevanja, ni ročnega pisanja (da ne razlagam, kako ‘lično’ je to ponavadi). In nenazadnje – če se kak od članov zamenja, ne mečejo starih plakatov v smeti.

Ali drugi primer – poslikali ste nek dogodek. Recimo poroko. Ali ste jim novembra ponudili izdelavo koledarja? Kratek e-mail ali dopis s cenami in opcijami? Niste? Kaj pa muzičarjem iz prejšnjega odstavka? Mogoče gasilske koledarje? Tudi ne?

Kar nekaj fotografov se ukvarja z industrijsko fotografijo.
Ste med njimi? Kaj oddate naročniku? Datoteke na Dropboxu? In potem stranka ne more pogledati ali pokazati fotografije brez računalnika? Še več – kdo bo kriv, če jih odnese natisnit nekomu, ki nima urejenega barvnega nadzora in dobi fotografije, s katerimi ni zadovoljen? Najverjetneje fotograf! Čisto za primer – v Milanu imam znance, ki oddajajo fotografijo na DVD mediju, zraven pa
priložijo RGB print v polnem barvem obsegu in verificiran preiskusni odtis, iz katerega se lahko vidi podobo fotografije pri ofset tisku. Zavedam se, da so tudi naročniki drugačni, a nekaj lahko naredite tudi z malim vložkom. Recimo natisnete 20 fotografij 13×18, zapečete CD/DVD in ga potiskate z ink-jet tiskalnikom ter vse to shranite v beli škatlici z oznako vsebine in podatki o fotografu. Strošek za vse to? Manj kot 5 EUR, skupaj z davkom! Ponudimo vam lahko tudi večje črne škatlice.

Konec leta lahko vsem, za katere ste fotografirali, pošljete ponudbo za lične koledarje v plastičnih škatlicah ali tisk standardnih koledarjev. Zelo primerno tako za industrijske kot za potretne (družinske) fotografe. Izrabite dejstvo, da imate naslove potencialnih strank ter fotografije! Prodajte jim izdelek, s katerim bodo zadovoljni!

Oh, ti zlobni piškoti!

Piškotki (kukiji) so male datoteke, v katere programerji spravljajo bolj ali manj pomembne podatke. V EU so se odločili, da to krši zasebnost. In napisali so Zakon, ki programerjem nalaga, da vas vprašajo, ali sprejemate piškote ali ne. Tudi naše strani so že kompatibilne s tem zakonom. Osnovne (www.tavija.si, www.tecco.si) nimajo piškotov. Galerijo slik imamo implementirano v programu Gallery, ta blog pa v programu WordPress. Oba uporabljata piškote za olajšanje dela – npr. za prijavo uporabnika in podobno. Mi teh podatkov ne obdelujemo na noben način. A dodali smo vprašanje obiskovalcem, ali se s tem strinjajo.

Med iskanjem dodatnih informacij sem našel nekaj korisnih povezav:

Mogoče še komu pride prav. Časa je le do 15.junija 2013.

Izdelava fotografij na terenu

Ena od možnosti za povečanje prihodka od fotografiranja je izdelava fotografij na terenu. Na določenih dogodkih je lažje in enostavneje izdelati fotografijo, kot pa jih pošiljati naknadno. Število prodanih fotografij je praviloma večje, stroški pa manjši. Najlažje je to razložiti na nekaj primerih:

  • Fotografiranje predstave v šoli
    V ‘klasični verziji fotograf najprej poslika dogodek. Fotografije predstavi na posebni internet strani, kjer sprejema naročila. Problem je, da si potencialni naročnik mora zapomniti spletni naslov, opraviti naročilo preko neta in čakati na fotografije. V primeru direktne izdelave fotografij na prireditvi izbere, plača in jih dobi takoj. Prav tako tudi bližnji sorodniki, ki so bili na predstavi, a recimo nimajo računalnika. Res je – mislim na stare starše :-)
  • Fotografiranje športnega dogodka
    Tu je potrebno dogodek skrbneje izbrati. Tako disciplino kot nivo tekmovanja. Na članski tekmi prve nogometne lige verjeno ne bo prav dosti tekmovalcev kupilo fotografije. Na kadetski tekmi lokalnega teniškega kluba pa skoraj ne vem, če kateri od tekmovalcev ne bo kupil fotografije. No – resnici na ljubo – zopet noben od tekmovalcev, ampak spremljajoči sorodniki :-)
  • Reklamni dogodek v podjetju
    Fotografiranje skupin je dejansko še največja možnost, saj ponavadi vsak v skupini želi svojo fotografijo. Še bolje je, če podjetje na dogodek povabi kako bolj znano osebnost, ali ima svojo maskoto. V tem primeru je zaželjeno ozadje z imenom podjetja ali dogodka in profesionalna osvetlitev.
  • Ostali dogodki
    Praktično pri vseh dogodkih lahko z takojšnjo izdelavo fotografij poskrbite za večje veselje in boljšo vzdušje, saj ljudje radi vidimo dobre fotografije na papirju. Klasično tekanje do prvega minilaba in nazaj lahko vzame preveč časa, pa še fotograf se lahko vrne v čisto drugačno vzdušje, kjer udeležencem ni več do fotk ;-)

Dodatna prednost izdelave fotografij na terenu je tudi možnost fleksibilnega finančnega dogovora. Od tega, da naročnik plača fotografiranje, ki vključuje tudi izdelavo določenega števila fotografij, do brezplačnega prihoda fotografa in finančnega pokritja iz fotografij. Pri večjih dogodkih, kjer se pričakuje izdelavo zelo velikega števila fotografij pa lahko celo organizator dobi določen del od prometa.

L800Naš novi izdelek v ponudbi (EPSON L800) je idealen tiskalnik za vse te namene. Omogoča hitro in cenovno ugodno tiskanje fotografij, ki so fizično zelo obstojne. Govora je seveda o obstojnosti na prstne odtise (celo na sijajni papir) in odpornosti na praske. Visoka je tudi odpornost na vodo. Kvaliteto izpisa in obstojnost najlažje preverite sami, če mi na e-mail pošljete naslov, da vam pošljem primere.

CorelDRAW in izgubljeni fonti

Od sredine decembra so začeli deževati klici uporabnikov različnih verzij programa CorelDRAW s pritožbo, da so določene pisave izginile. Črke so še vedno v dokumentih, a prikažejo se ne. Problem je prisoten pri različnih pisavah, v različnih operacijskih sistemih in pri uporabnikih, ki uporabljajo različna programska orodja za delo s pisavami (ATM, Corel Bitstream Navigator, …). Pisave, ki imajo probleme v programu CorelDRAW, nimajo teh problemov v nekaterih drugih aplikacijah – npr MSWord.

Vzrok za opisan problem je popravek KB2753842 podjetja Microsoft. Ko ga boste odstranili, bodo izginili tudi problemi s pisavami v programu CorelDRAW. Ne pozabite, da morate vašemu operacijskemu sistemu tudi dopovedati, da tega popravka ne želite več, saj se bo drugače zopet naložil ob novi posodobitvi. Postopek za to je odvisen od operacijskega sistema, ki ga uporabljate.

Za konec – glavni problemi DRUPE?

Največji problem pri vseh teh novostih je, da nikoli ne veš, kaj bo na naslednji Drupi! Kdo od razstavljalcev bo preživel naslednja 4 leta? Kateri od produktov bo zaživel, kateri bo opuščen? Pri investicijah nekaj tisoč evrov to ni tako pomembno, a le malo cen je bilo v tem razredu. Nekaj 10 ali celo nekaj 100 tisoč evrov je pa čisto druga tema. Celo velika podjetja so že bila zelo blizu dna – spomnite se samo Heidelberga, ki je pred tremi leti tik pred zdajci dobil finančno pomoč ali sedanje probleme Kodaka. Po Drupi so vsi članki polni optimizma in lepih poročil o rekornih poslih, sklenjenih na Drupi. Moje mnenje je, da je prihodnost (vsaj v Sloveniji) vezana na zmanjšanje storitve in povečanju prodaje izdelkov. Na primer – ne prodajajte tiskanje koledarjev po evro – prodajajte koledarje po 10 evrov! Ali celo unikatne in maloserijske koledarje visoke kakovosti (npr. za fotografe) po 15 evrov! Doseganje količin bo vsako leto težje!